Naravovarstveni nadzor

V Regijskem parku Škocjanske jame je izredno značilna in v svetovnem merilu neponovljiva kraška pokrajina, za katero so značilni zelo strnjeni kraški pojavi. S spletom jam, udornic in kulturnih spomenikov tvori regijski park tipično kraško "arhitekturo". Enkratna zastopanost rastlinstva in živalstva, združenega v izjemnem sožitju na izredno majhnem območju kaže, da gre za biotsko in abiotsko zelo pester in zato zanimiv predel. Kot pomembno, edinstveno in značilno naravno kraško območje svetovnega pomena ga je moralno in etično ohraniti zanamcem. Zato zaposleni v parku skupaj z domačini in naravovarstvenimi nadzorniki namenjamo pozornost predvsem ohranjanju naravnih ekosistemov in življenju ljudi v pristnem naravnem okolju.

Z Zakonom o Regijskem parku Škocjanske jame je bila narejena pravna podlaga za začetek delovanja naravovarstvene nadzorne službe v parku. V veliko tujih državah tako vrsto dela imenujejo z angleškim izrazom "ranger service", v Veliki Britaniji kjer poskušajo nadzor bolj približati ljudem, pa "countryside officers". Splošno sprejeta strategija naravovarstvenega nadzora v Sloveniji ne posnema delovanja prej omenjenih rangerjev, ki so, mimogrede (Italija, Češka, ZDA, afriške države …) oboroženi, temveč se bolj približuje civiliziranemu pristopu nadzora v zavarovanem območju. V dobesednem prevodu bi to pomenilo, pokrajinski uradnik, kar v slovenščini seveda zveni nenavadno.

Za kaj sploh gre?
Gre za pristop in način obnašanja nadzornika, kot jih imenujemo v skrajšani obliki, ki temelji na Pestalozzijevi teoriji vzgoje. Bil naj bi predvsem vzgojno- izobraževalen in manj kaznovalen. Pestalozzi, po rodu Švicar, je namreč prvi uspešno odpravil palico iz takratne osnovne šole. In ravno to želimo tudi mi. Hočemo, da bi obiskovalci razumeli in sprejeli način obnašanja v naravi, ki ne bi temeljil na strahu (pred streli rangerjev), temveč na slabi vesti, ki bi kršitelja vedno opominjala, da ne dela prav. Iz izkušenj seveda vemo, da se v vsaki družbi vedno najde kdo, ki bodisi namerno ali iz nekih drugih razlogov (pridobitniški, nelojalnost, destruktivni …) krši pravni red. Zato zakon predvideva tudi kaznovanje, ki je v pristojnosti naravovarstvene službe.

Uradno bi zgoraj navedene pristojnosti zvenele približno takole:

Nadzorna služba spremlja stanje v parku in v vplivnem območju parka ter nadzoruje izvajanje varstvenih režimov in prepovedi, ki so določene na območju Regijskega parka Škocjanske jame, Slovenija. O kršitvah prepovedi in njihovih storilcih obvešča pristojne inšpektorate, v primerih iz 34. člena Zakona o regijskem parku Škocjanske jame pa izreče denarno kazen.
Nadzorna služba nadzoruje tudi izvajanje Odredbe o pogojih za snemanje v podzemnih jamah na območju regijskega parka Škocjanske jame (Uradni list RS št. 11/98 in št.33/98), Uredbe o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju (Uradni list RS št. 16/95 in št. 28/95) in Uredbe o zavarovanju samoniklih gliv (Uradni list RS št. 38/94).

Splošna naloga naravovarstvene nadzorne službe je vzgoja, izobraževanje, ozaveščanje in svetovanje lokalnemu prebivalstvu. V območju regijskega parka se opravljajo temeljne naloge, to je varstvo regijskega parka s stalnim in neposrednim nadzorom nad izvajanjem varstvenih režimov in prepovedi, veljavnih na območju regijskega parka, pri tem upoštevajoč vse predpise s področja varstva okolja. Poleg teh nalog se v območju regijskega parka in širše opravljajo še druge dejavnosti, kot so:

• neposredno spremljanje in analiziranje stanja v regijskem parku in v njegovem vplivnem območju, še posebno zavarovanih naravnih in kulturnih vrednot;
• sodelovanje z izvajalci različnih monitoringov (reke Reke, mikroklime v jamah, radioaktivnosti v jami, rastlinstva in živalstva, meteoroloških in hidroloških pojavov in drugih) in spremljanje njihovih rezultatov;
• sodelovanje z lastniki posameznih spomenikov, strokovna pomoč in svetovanje;
• vodniška služba;
• koordinacija in sodelovanje pri raziskovalnih projektih v okviru dejavnosti zavoda, evropskih parkov, MOP in drugih;
• skrb za stanje spomenikov in znamenitosti;
• pripravljanje in vzdrževanje poti in označb;
• opravljanje vseh terenskih in drugih nalog;
• sodelovanje pri izdajanju propagandnega materiala in njegova distribucija;
• predstavljanje parka in izmenjava izkušenj med evropskimi in alpskimi parki ter članicami svetovne dediščine in v združenjih turističnih jam;
• sodelovanje in vodenje pri mednarodnih projektih;
• neposredno spremljanje in sodelovanje pri postavljanju parkovne infrastrukture;
• sodelovanje pri postavljanju oz. zasnovi in izdelavi učnih poti, muzejskih zbirk in ostale ponudbe parka;
• koordiniranje in usmerjanje obiskovanja neturističnih jam;
• sodelovanje v raznih projektih in kandidiranje zanje;
• sodelovanje s šolami, fakultetami in znanstveniki pri ozaveščanju in pravilnem predstavljanju naravnih vrednot in njihovega varstva (predavanja, predstavitve, skupne akcije, naravoslovni dnevi …);
• sodelovanje in nadzor pri snemanjih v parku in jamah;
• vsa ostala dela po nalogu direktorja.

Naravovarstvena nadzorna služba sicer sodeluje še z državnimi organi, krajevnimi skupnostmi, šolami in vzgojno-varstvenimi organizacijami, turističnimi, gozdarskimi, kmetijskimi, krasoslovnimi in vodnogospodarskimi organizacijami ter z Jamarsko zvezo Slovenije, Zvezo društev za varstvo okolja Slovenije, Prirodoslovnim društvom Slovenije, Društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Sekcijo DŠB za opazovanje in proučevanje netopirjev, pristojnimi strokovnimi organizacijami za varstvo naravne in kulturne dediščine ter lovskimi, ribiškimi in drugimi organizacijami z zavarovanega območja in od drugod, ki jim je do varstva vrednot naravnih parkov.

Prostovoljni nadzorniki so korak naprej pri boljši organizaciji in tako imenovani pokritosti prostora. V parku namreč želimo izboljšati kakovost življenja in doživljanja pristne narave. To pa je mogoče le z uspešnimi ljubitelji narave, ki opozarjajo in prijazno učijo obiskovalce, kako se v parku obnašati in zakaj območje parka sploh varujemo.

V vrste prostovoljcev smo po razpisanem prijavnem terminu izbrali predvsem tiste ljudi, ki so vsak dan v naravi, živijo v parku, bližnji okolici ali vplivnem območju parka ter imajo že izoblikovan čut za varstvo narave. To so tudi ljudje, ki imajo tudi že določene izkušnje s komunikacijo in pravim pristopom do ljudi, ki jih srečujejo po parku. Izbrali smo lovske in ribiške čuvaje, ki ob opravljanju svoje funkcije istočasno skrbijo še za "red" po pravilih parka. Izbrali smo gozdarje, ki se poklicno ukvarjajo z vzgojo in gospodarjenjem z naravnimi viri, in to po pravilih sonaravnosti. To pomeni, da svoje delo, cilje in ukrepe prilagodijo utripu narave in ljudem, ki z njo živijo. Se izogibajo sajenju dreves, ki v tem prostoru niso doma, ali pa golosekom, ki prinašajo nezaželene posledice, kot je erozija, predvsem v vplivnem območju parka. Izbrali smo domačine, ki jim je do danes uspelo ohraniti izjemne lepote in svetovno priznano dediščino Škocjanskih jam in okolice ter to nerazdružljivo povezati s svojim vsakdanom. In izbrali smo še jamarje, ki so tako kot vsi ostali vestni varuhi narave. Njim je zaradi znanja in veselja do podzemlja omogočen dostop tudi v skrite kotičke našega Krasa, kjer lahko nabirajo izkušnje in vzorce za analiziranje ohranjenosti narave tudi pod površjem. Izbrali smo torej ljudi, ki jim nadzor ni obremenitev, temveč dodatna potrditev skupne ideje o ohranjanju in varovanju naravne in kulturne dediščine ter narave nasploh. Še več povezujemo se v mrežo nadzornikov Slovenije ter sodelujemo z zamejci v Italiji (Glinščica, Doberdobsko in Prelosno jezero) saj nam je ohranitev Krasa kot fenomena celote.

Upamo, da nas bo skupna ideja varstva narave, ki jo zgoraj navedeni skupaj z uslužbenci uprave parka vestno negujemo, še bolj okrepila in nam dala moči za nadaljnje delo. Varstvo narave je namreč še vedno trd boj za naše ideale, ki jih moramo gojiti predvsem za zanamce. Ohranjena narava je namreč danes že simbol za kakovost življenja ter modna muha in hkrati edini porok za boljšo prihodnost. Le tako bomo lahko počasi dosegli splošno priznanje ideje in načina življenja, ki stoji za njo, tudi na takih področjih kot so industrija, zakonodajna in izvršilna veja oblasti ... Spodbuden primer je tudi ustanovitev Regijskega Parka Škocjanske jame, Slovenija. Žal šele 10 let po vpisu na seznam svetovne naravne dediščine pri Unescu, pa vendar.

Delovanje naravovarstvene nadzorne službe ima predvsem vzgojno, izobraževalno in preventivno vlogo, zato je usmerjeno v vodenje in opozarjanje obiskovalcev in delavcev na njihov pravilen odnos do naravnih vrednot in kulturne dediščine na splošno, s posebnim poudarkom na vrednotah parka. Zato se vsi pošteni in dobronamerni obiskovalci ne ustrašite nadzornika, če ga srečate na sprehodu skozi park. Predlagam, da takrat izkoristite priložnost in ga povprašate, kar vas zanima. Nadzorniki v parku ne vemo vsega, mogoče pa vam bomo povedali kaj, česar še niste slišali. Odkrivajmo in skupaj ohranimo zaklade naše narave.

Zvezo parkovnih naravovarstvenih nadzornikov so ustanovili Triglavski narodni park, Park Škocjanske jame, Kozjanski park, Notranjski regijski park, Krajinski park Sečoveljske soline, Krajinski park Goričko, Krajinski park Logarska dolina in DOPPS (za Naravni rezervat Škocjanski zatok). Osnovna naloga nadzornikov je varstvo parkov ter promocija in osveščanje vseh ki živijo ali prihajajo v park kot obiskovalci. Najpomembnejši cilji parkovnih nadzornikov povezanih v IRF so izmenjava znanj in izkušenj ter uveljavitev različnih nadzorniških interesov v sodelovanju z drugimi naravovarstvenimi organizacijami.

Park Škocjanske jame s svojo izjemnostjo postal del svetovne dediščine pri UNESCO in model IUCN za kategorijo III. kar pomeni območje, ki vsebuje enega ali več specifičnih naravnih in/ali kulturnih zanimivosti, ki imajo izjemen in enkraten pomen zaradi redkosti, reprezentativnosti ali estetske kakovosti ali kulturnega pomena. Poleg navedenega pa so preko MAB, Ramsar in Nature 2000, izražene tudi kategorije (IV in V).