Arheologija

Ob okvirnem pregledu arheoloških najdišč v Regijskem parku Škocjanske jame in njihove izpovedne moči velja izpostaviti tiste elemente, ki Škocjanu in njegovi neposredni okolici v arheoloških obdobjih podeljujejo posebno mesto. Velja se torej vprašati, kaj je tista posebna identiteta, nenavadnost, ki jo izkazuje zgodnja človekova poselitev tega prostora. Že ob površnem pregledu ugotovljenih najdišč nedvomno preseneča njihova številnost. Na neobsežnem območju v neposredni bližini Škocjana in vstopa Reke v podzemlje, ki mu na vzhodu priključujemo še prostor plodne Vremske doline z okolico, lahko naštejemo preko 30 arheoloških najdišč, med katerimi so številna predvsem jamska.

V Tominčevi jami in Roški špilji so arheološke najdbe zastopane v času bakrene dobe in v zgodnji bronasti dobi (okvirno med 3000 in 1700 pr.n.š.). Najdbe iz teh jam nedvomno zahtevajo sodobno ovrednotenje. Posebej to velja za bakreno sekiro in bodalo z ročajno ploščo iz Tominčeve jame, ki nista običajni naselbinski najdbi tega časa. Take najdbe se v širšem srednjeevropskem prostoru mnogo pogosteje pojavljajo kot t.i. posamične (npr. vodne) najdbe, katerih deponiranje sodobne arheološke raziskave pogosteje povezujejo z votivnimi, daritvenimi dejavnostmi bakrenodobnega človeka. Glede na kasnejšo uporabo Tominčeve jame kot grobišča, v poznoantičnem času pa očitno kot krščanskega sakralnega prostora (kar nakazuje najdba kristograma iz 4.-5. st. n. š.), to verjetno ni naključje. Današnje razumevanje funkcionalne izrabe Tominčeve jame se torej bolj nagiba k njeni svetiščni vlogi že od prvih sledov človekove prisotnosti.

Druga sočasna najdba izjemnega pomena izhaja iz Okostne jame. Na zgornjem robu bronaste situle iz enega od tamkajšnjih grobov je z zgodnjevenetskimi črkami vrezan napis .o..s.tiiare.i., ki predstavlja najstarejšo napisno najdbo v Sloveniji. Ta najdba navezuje Škocjan v 4. st. pr.n.št. na venetski prostor severovzhodne Italije, hkrati pa nakazuje zgodnje poznavanje pisave, ki je bilo v tem času vezano pretežno na kultno sfero.

Obdobje zadnjega tisočletja pr.n.št. je torej čas, ki je v Škocjanu obeležen z izjemnimi arheološkimi ostalinami, ki jim tako na področju Slovenije, kot tudi širše težko najdemo primerjavo. Te ostaline pa lahko v največji meri povežemo s kultno sfero, ki je bila najverjetneje osnovno gibalo prosperitete prebivalstva, ki je poseljevalo škocjanski prostor. Poselitev se z nastopom rimske nadoblasti na škocjanskem prostoru sicer ni prekinila, so pa arheološki pokazatelji zanjo mnogo skromnejši. Med redkimi najdbami velja omeniti posvetilni napis cesarju Avgustu v Škocjanu ter zgodnjekrščanski kristogram iz Tominčeve jame.