Območje Škocjanskih jam
in bližnje okolice je izjemno bogato po zelo pomembnih
arheoloških najdiščih, ki segajo do 5000 let v preteklost.
To priča da je imelo območje Škocjana v daljni preteklosti
nadregionalen pomen. Med najpomembnejša najdišča spadajo
Mušja jama, grobišče pod Brežcem, Okostna jama, gradišče
Škocjan, Tominčeva jama. Obdobje zadnjega tisočletja
pred našim štetjem je čas, ki je v Škocjanu zaznamovan
z izjemnimi arheološkimi ostalinami, ki jim v širšem
prostoru težko najdemo primerjavo. Predvsem jih lahko
povežemo s kultno sfero, ki je bila najverjetneje osnovno
gibalo prosperitete prebivalstva na tem prostoru. Med
najpomembnejša najdišča na tem prostoru spadajo Tominčeva
jama, Mušja jama, grobišče pod Brežcem in Okostna jama.
Ob okvirnem pregledu arheoloških
najdišč v Regijskem parku Škocjanske jame in njihove
izpovedne moči velja izpostaviti tiste elemente, ki
Škocjanu in njegovi neposredni okolici v arheoloških
obdobjih podeljujejo posebno mesto. Velja se torej
vprašati, kaj je tista posebna identiteta, nenavadnost,
ki jo izkazuje zgodnja človekova poselitev tega prostora.
Že ob površnem pregledu ugotovljenih najdišč nedvomno
preseneča njihova številnost. Na neobsežnem območju
v neposredni bližini Škocjana in vstopa Reke v podzemlje,
ki mu na vzhodu priključujemo še prostor plodne Vremske
doline z okolico, lahko naštejemo preko 30 arheoloških
najdišč, med katerimi so številna predvsem jamska.
Med številnimi najdišči
na tem prostoru velja izpostaviti nekaj najpomembnejših.
V Tominčevi jami in Roški
špilji so arheološke najdbe zastopane v
času bakrene dobe in v zgodnji bronasti dobi (okvirno
med 3000 in 1700 pr.n.š.). Najdbe iz teh jam nedvomno
zahtevajo sodobno ovrednotenje. Posebej to velja
za bakreno sekiro in bodalo z ročajno ploščo iz Tominčeve
jame, ki nista običajni naselbinski najdbi tega časa.
Take najdbe se v širšem srednjeevropskem prostoru
mnogo pogosteje pojavljajo kot t.i. posamične (npr.
vodne) najdbe, katerih deponiranje sodobne arheološke
raziskave pogosteje povezujejo z votivnimi, daritvenimi
dejavnostmi bakrenodobnega človeka. Glede na kasnejšo
uporabo Tominčeve jame kot grobišča, v poznoantičnem
času pa očitno kot krščanskega sakralnega prostora
(kar nakazuje najdba kristograma iz 4.-5. st. n.
š.), to verjetno ni naključje. Današnje razumevanje
funkcionalne izrabe Tominčeve jame se torej bolj
nagiba k njeni svetiščni vlogi že od prvih sledov
človekove prisotnosti.
Velika
jama na Prevali oz. Mušja jama je nekaj
čez 50 m globoko brezno južno od Škocjana.
V nasipni
groblji kamenja na dnu brezna se je nahajala izjemna
količina pretežno bronastih in redkih železnih
predmetov, ki so bili pretežno razlomljeni,
nekateri pa so bili zaradi močne izpostavljenosti
ognju tudi delno raztopljeni. Med preko 1000
predmeti prevladuje orožje. Posebej številne
so sulične osti, pogoste pa so tudi tulaste
sekire, meči, čelade in fragmenti bronastega
posodja. Datiramo jih v čas med
12. in 8. st. pr.n.št. in so očitno ostanek
darovanj
in kultnih obredov, ki so jih tedanji prebivalci
izvajali nad Mušjo jamo. Za nekatere predmete
lahko sklepamo na njihov mediteranski za
številne druge pa na panonski izvor. Nad
Mušjo jamo je
torej v navedenem časovnem razponu obstajalo svetišče
nadregionalnega pomena, katerega
doseg je zaobjemal pokrajine od Panonske
nižine do
osrednje Italije. Prosperiteto skupnosti,
ki so v tem času poseljevale Škocjan z okolico,
si torej razlagamo prav s kontrolo, ki so
jo
imele nad tako pomembnim kultnim mestom.
Slika: Mušja
jama, nekaj čez 50 m globoko brezno. V nasipni
groblji kamenja na dnu brezna se je nahajala
izjemna količina pretežno bronastih in redkih
železnih predmetov med katerimi prevladuje
orožje. Datiramo jih v čas med 12. in 8. st.
pr.n.št. in so očitno ostanek darovanj in kultnih
obredov, ki so jih tedanji prebivalci izvajali
nad Mušjo jamo.
Slika: Nad Mušjo jamo je v navedenem
časovnem razponu obstajalo svetišče nadregionalnega
pomena, katerega doseg je zaobjemal pokrajine od Panonske
nižine do osrednje Italije in Grčije.
Med nekaj grobišči iz tega časa je najpomembnejše
tisto pod Brežcem s 325 žganimi grobovi. Med starejšimi
grobovi iz 11. in 10. st. pr.n.št. velja omeniti
posamične železne predmete (rezilo, sekira), ki
se tod pojavljajo kar 200 let pred množično uveljavitvijo
železa v srednji Evropi!. Večino grobov pod Brežcem
datiramo v 9. in 8. st. pr.n.št. Izjemen pridatek
v moških grobovih so meči, ki so sicer v tem času
zelo redko odkriti v grobovih. Čas pokopavanja
pod Brežcem pretežno sovpada z datacijami predmetov
iz Mušje jame.
Tekom železne dobe pomen Škocjana verjetno nekoliko
upade, saj so po 7. st. pr.n.št. pokazatelji človekove
prisotnosti redkejši. Življenje tod pa očitno ni
povsem zamrlo, kar nam dokazuje grob s keramično
narebreno situlo na nogi iz Škocjana iz 6. st.
pr.n.št., še bolj pa nekaj izjemnih najdb, kakršna
je Zaklad iz Škocjana – depo številnih nakitnih
predmetov, kot so ovratnice, zapestnice, obeski
in jantarne jagode iz časa okrog l. 400 pr.n.št.,
ki so jih po naključju odkrili ob južnem obzidju
škocjanskega gradišča.
Druga sočasna najdba izjemnega pomena izhaja iz Okostne
jame. Na zgornjem robu bronaste situle iz
enega od tamkajšnjih grobov je z zgodnjevenetskimi
črkami vrezan napis .o..s.tiiare.i.,
ki predstavlja najstarejšo napisno najdbo
v Sloveniji. Ta najdba navezuje Škocjan
v 4. st. pr.n.št. na venetski prostor severovzhodne
Italije, hkrati pa nakazuje zgodnje poznavanje pisave,
ki je bilo v tem času vezano pretežno na kultno sfero.
Slika: Napis .o..s.tiiare.i.,
najden v Skeletni jami, ki predstavlja najstarejšo
napisno najdbo v Sloveniji
Obdobje zadnjega tisočletja pr.n.št. je torej
čas, ki je v Škocjanu obeležen z izjemnimi arheološkimi
ostalinami, ki jim tako na področju Slovenije, kot
tudi širše težko najdemo primerjavo. Te
ostaline pa lahko v največji meri povežemo s kultno
sfero, ki je bila najverjetneje osnovno gibalo prosperitete
prebivalstva, ki je poseljevalo škocjanski prostor.
Poselitev se z nastopom rimske nadoblasti na škocjanskem
prostoru sicer ni prekinila, so pa arheološki pokazatelji
zanjo mnogo skromnejši. Med redkimi najdbami velja
omeniti posvetilni napis cesarju Avgustu v Škocjanu
ter zgodnjekrščanski kristogram iz Tominčeve jame.
Pripravila: Borut
Peric, Samo Šturm
Viri in literatura:
Turk, P. 2003, Arheologija, Park Škocjanske
jame, Monografija, str. 44-44