Škocjanske jame
so edinstven naravni pojav, delo reke Reke. Reka
izvira v vznožju
Snežnika in teče po površju okoli 55 kilometrov daleč.
Ko doseže Kras, to je ozemlje iz apnenca, svoje struge
ne poglablja več le mehansko (erozijsko), ampak tudi
korozijsko – raztaplja apnenec. V prvem delu svoje
poti po apnencu teče še po površju, po približno štiri
kilometre dolgi soteski, ki se končuje z veličastno
steno, pa izgine v podzemlje. Slepa dolina Reke je
največja slepa dolina v Sloveniji. Kakih 200 m od
ponorov se je v daljni preteklosti, najbrž
v
mlajšem
pleistocenu,
to je pred nekaj sto tisoč leti, nad jamo udrl strop
in nastali sta udornici Velika (globoka do 165 m) in
Mala dolina (120 m), ki ju ločuje naravni most, ostanek
prvotnega jamskega stropa. Nad jamami, med steno nad
ponorom in stenami Male doline čepi vasica Škocjan.
Tik poleg hiš je še en vhod v podzemlje, 90 metrov
globoko brezno Okroglica, ki se končuje malo nad podzemeljsko
Reko.
Slika:
Prečni prerez Škocjanskih jam
V dnu Velike doline Reka dokončno izgine
v podzemlje in se spet pojavi na površju 34 kilometrov
stran, v izvirih Timave, nedaleč od obale Jadranskega
morja. Del Škocjanskih jam, po katerem teče Reka -
Šumeča jama je pravzaprav okoli 3,5 kilometra dolga,
10 do 60 metrov široka in prek 100 metrov visoka podzemna
soteska. Vsi jamski rovi so dolgi približno 6 kilometrov,
navpična razlika med najvišjim vhodom (Okroglica) in
najnižjim človeku dostopnim mestom v jami – odtočnim
sifonom – pa je 205 metrov. Na nekaj mestih se soteska
razširi v podzemeljske dvorane. Največja med njimi,
Martelova dvorana, je 308 m dolga, povprečno 89 m široka
(največ 123 m) in povprečno 106 m visoka, z najvišjo
točko stropa 146 m nad strugo Reke (Drole 1997). Ploščina
največjega prečnega preseka v tej dvorani je 12000
m2, prostornina dvorane pa 2,2 milijona m3.
