Park Škocjanske jame - svetovna dediščina

Slo | Eng | De | Ita | Fra


	Škocjanske jame


	Osebna izkaznica jam


	Pomen jam


	Opis jam


	Zgodovina raziskovanja


	Tehniška dediščina


	Zanimivosti

	Iskanje po straneh:

Škocjanske jame - UNESCO
svetovna dediščina

RAMSAR
lokaliteta

MAB
območje

Osebna izkaznica Škocjanskih jam

Ime:

Škocjanske jame

Naslov:

Klasični kras, Slovenija, Evropa

Starost:

Več miljonov let

Ožje zavarovano območje:

413 ha

Vplivno območje parka:

45 000 ha

Število prebivalcev v parku:

Upravitelj:

Javni zavod park Škocjanske jame, Slovenija

Naslov:

Škocjan 2, 6215 Divača

Telefon:	+386 (0)5 70 82 100

Faks:	+386 (0)5 70 82 105

Elektronska pošta:	psj.info@psj.gov.si, psj.info@psj.gov.si

Svetovna dediščina od leta 1986.

Regijski park od leta 1996.

Podzemno mokrišče (Ramsar) od leta 1999.

Kraško biosferno območje (MAB) od leta 2004.

Slika: Cerkvenikov most

Osnovni podatki o jami:

Dolžina:	6.200 metrov (vseh jamskih rovov)



Globina:	- 223 metrov (od površja do najnižje točke)



Najvišja točka:	435 m (Štefanjino razgledišče)



Najnižja točka:	212 m (Mrtvo jezero)



Temperatura v jami:	12°C suhi deli jame, 0-20°C vodni deli jame



Vlažnost zraka:	80-100 %




Najzanimivejše kapniške oblike v jami:	Paradiž – sigove kope; dvorana Orgel – kapniška tvorba v obliki orgel; Velika dvorana – orjaški stalagmiti; Dvorana ponvic – velike ponvice



Največji stalagmit:	Orjak - v Veliki dvorani, 15 m visok



Živali v jami:	Velike porodniške kolonije več vrst netopirjev, svetovno znani močeril (Proteus anguinus), endemične vrste podzemnih rakcev in hroščev



Ponikalnica:	reka Reka



Pretok Reke:	min. 0,03 m3/s max. prek 380 m3/s povprečno okoli 9 m3/s



Število slapov v jami:	26



Zadnja poplava v jami:	Leta 1965 – 108 m višine (10 metrov nad Cerkvenikovim mostom)



Najvišja znana poplava v jami:	Leta 1826 – 128 m višine



Dolžina vseh starih poti po jami:	približno 12 000 metrov



Višina Cerkvenikovega mostu (v jami):	47 metrov nad Reko



Več o tem:	Opis jam... >

Izjemnost Škocjanskega jamskega spleta:

Podzemni kanjon Reke:	Dolžina 2 600 m, od 10 do 60 m širok, do 146 m visok



Ena največjih podzemnih dvoran v Evropi:	Martelova dvorana – 2,2 milijona m3, visoka 146 m, široka 120 m in 300 m dolga



Ponvice:	Velike dimenzije



Naravni mostovi:	Med Veliko in Malo dolino, naravni most v Mali dolini



Naravna okna:	Naravna okna v Mahorčičevi jami in na dnu brezna Okroglica



Slapovi in brzice:	30 do 10 m visokih slapov in brzic



Udornice:	Aktivni - Velika in Mala dolina; fosilne - Lisična, Sapendol, Sokolak, Globočak, Mali dol, Dol Jablanc, Lesendol, Lazni dol in Bušljevec

Naravni spomeniki:

Škocjanski jamski splet	Jame, rovi in doline, ki so del sistema Škocjanskih jam



Velika dolina	Udornica, globoka 163 m od razgledišča do ponora Reke



Mala dolina	Udornica, globoka 120 m



Brezno Okroglica	V vasi Škocjan, globoka 116 m



Stene in bregovi slepe doline Reke	Največja slepa dolina v Sloveniji, do 100 m globoka soteska

Turizem

Prvi dokumentirani obiski Velike doline	Že od leta 1750



Nadelava prvih turističnih poti	Velika dolina, 1823



Obiski Velike doline	Že v 18. stoletju



Knjiga obiskovalcev	Od leta 1819



Prve turistične poti v jami	1884-1906



Rekonstrukcija Cerkvenikovega mosta	2003



Elektrika v jami	Od leta 1959



Današnja dolžina turistične poti	Okoli 3000 metrov in okoli 500 stopnic



Poševno dvigalo iz Velike doline	Od 1986, približno 90 m višinske razlike



Število obiskovalcev na leto	Okoli 90 000 (leta 2006)



Več o tem:	Turistične informacije... >

Zgodovinski pregled raziskovanj

Prvi pisni vir o Škocjanskih jamah:	Pozidonij iz Apameje, okoli leta 60 pr. N. Š.



Prvi sledilni poizkus:	1599, Imperato



Mahorčičeva jama:	1815, Eggenhofer



Rudolfova dvorana:	1839, Ivan Svetina, Ivan Rudolf



Müllerjeva dvorana:	1851, Adolf Schmidl



Prvi zemljevid jame:	1888, Anton Hanke



Mrtvo jezero (sifon):	1890, A. Hanke, F. Müller, J. Marinič, P. Antončič, brata Cerkvenik



Tiha jama:	1904, Anton, Franc in Jože Cerkvenik, Jože Nedoh



Odkritje novih delov jame, za Mrtvim jezerom:	1991, Janko Brajnik, Samo Morel



Več o tem:	Zgodovina raziskovanja... >

Arheološka najdišča

Gradišče Škocjan	Prazgodovinsko gradišče - pozna bronasta in železna doba, antika



Velika jama na Prevali (Mušja jama)	Jamsko najdišče - votivne aktivnosti, pozna bronasta in starejša železna doba, antika



Nekropola pod Brežcem	Plano žgano grobišče - pozna bronasta in starejša železna doba



Tominčeva jama	Jamska postojanka, grobišče s skeletnimi pokopi - eneolitik, bronasta in železna doba, antika



Več o tem:	Arheologija... >

Ostale zanimivosti v parku

Muzejske zbirke:	Jakopinov skedenj: etnologija; Jurjev skedenj: zgodovina raziskovanja Škocjanskih jam; Delezova domačija: geološka zbirka, biološka zbirka, arheološka zbirka, v Škocjanu



Kulturni spomeniki:	Vas Škocjan in Betanja, cerkev sv. Kancijana v Škocjanu, pokopališče v Škocjanu



Učna pot:	Okrog Velike in Male doline, skozi vasi Betanja, Škocjan in Matavun



Ostala turistična ponudba:	Več o tem... >

Pripravili: Samo Šturm, Tomaž Zorman, Borut Peric

Temperatura zraka:	-9.3 °C
Temperatura v jami:	12 °C

Več podatkov...

© Javni zavod park Škocjanske jame, Slovenija, Škocjan 2, SI - 6215 Divača
Informacijski center parka (obiski jame): telefon: +386 (0)5 7082 110, faks: +386 (0)5 7082 111, psj.info@psj.gov.si
Uprava parka: telefon: +386 (0)5 7082 100, faks: +386 (0)5 7082 105, psj@psj.gov.si