Škocjanske jame so najpomembnejši podzemeljski pojav na Krasu in v Sloveniji ter sodijo med najpomembnejše jame na svetu. Človeka je že od nekdaj privlačila soteska, na koncu katere Reka izginja v podzemlje, in skrivnostni jamski vhodi. Reka ponika pod skalno steno, vrh katere je vas Škocjan, ki je jamam tudi dala ime.

Arheološke raziskave dokazujejo, da človek biva v jamah in njihovi okolici že od davnine - od mezolitika, neolitika, bronaste in železne dobe prek antike in srednjega veka do danes, torej že več kot 5000 let. Najdbe na tem prostoru nam dokazujejo, da že v predzgodovinskih časih pomen Škocjanskih jam ni bil le lokalen, ampak najmanj regionalen. Na tem območju so se pričele tudi bazične raziskave krasa in kraških pojavov v 19. stol. Od tod izvirata mednarodna geomorfološka termina »kras« in »dolina«.

V udornih dolinah in okolici živijo redke in ogrožene ptice, več vrst netopirjev, ohranjen je geomorfološko in mikroklimatsko pogojen izjemen ekosistem, kjer se stikajo mediteranski, submediteranski, srednjeevropski, ilirski in alpski florni elementi. V podzemeljskem sistemu Reke so ohranjene redke jamske živali.