Strokovni seminar na reki Dravi

V soboto, 18. 6. 2016, smo se z mentoricami Mreže šol parka Škocjanske jame, po uspešno izvedenem programu v šolskem letu 2015/2016, na lep sončen dan mudili ob Dravi. V soorganizaciji JZ PŠJ in Zavoda RS za šolstvo smo spoznavali problem onesnaževanja vodnih ekosistemov z mikroplastiko ter problematiko antropogenih Ormoških lagun in Ptujskega akumulacijskega jezera kot pomembnih vodnih teles za varstvo narave. Čas na poti smo obenem izkoristili za razgovor o osnutku programa dela mreže šol za leto 2016/2017 in za dogovarjanje o prihodnjem sodelovanju JZ PŠJ pri izvedbi naravoslovnih dni in tematskih delavnic z učitelji biologije iz drugih krajev Slovenije.

mokrisca DKJZPSJ 180616 (58) a
slika 1: Udeleženci seminarja na Ormoških lagunah; zadaj desno v rumeni majici stoji dr. Damijan Denac - DOPPS; spredaj prva z desne kleči mag. Minka Vičar - Zavod RS za šolstvo (foto: Dominik Bombek)

Po zgodnjem jutranjem odhodu izpred OŠ Divača, nas je na drugem koncu Slovenije, v Središču ob Dravi, s svojim pozdravom in vabilom k sodelovanju počastil sam župan Jurij Borko, ki je obenem velik zagovornik ustanovitve krajinskega parka med Ormožem in Središčem ob Dravi, saj v njem vidi razvojno priložnost za svoje kraje.

mokrisca DKJZPSJ 180616 (16) a
slika 2: Pozdrav župana Občine Središče ob Dravi gospoda Jurija Borka (stoji desno); levo stoji dr. Boris Kolar (foto: Darja Kranjc)

Na območju središčanske občine ekološko kmetuje biolog dr. Boris Kolar iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, ki je obenem aktiven v okviru Lovske družine Središče ob Dravi. Naš tamkajšnji gostitelj, nam je na terenu pokazal in predstavil svojevrstno rešitev za ohranjanje biodiverzitete v krajih, z značilnimi prostranimi njivskimi površinami, kjer se vzpostavijo nadomestni habitati. Prvotno območja slabše rodovitne zemlje, ki jih je lovska družina namensko odkupila, so lovci pogozdili z avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami ter sadnim drevjem, da danes služijo divjadi, omogočajo gnezdenje ptic in ohranjanju biodiverzitete na sploh. Razdalje med njimi ustrezajo dolžini preletov ptic. Lokalna skupnost se zaveda pomena teh otokov sredi njiv in jih redno vzdržuje s preprečevanjem zaraščanja.

Mokrišča18 6 16 VD (6) a
slika 3: Primer nadomestnega habitata Lovske družine Središče ob Dravi (foto: Vanja Debevec)

Če je ta predstavljena naravovarstvena praksa, zgodba o uspehu, pa problem mikroplastike v okolju, s katerim se dr. Boris Kolar prav tako ukvarja, še čaka na ustrezne rešitve. Gre za t. i. »nova onesnaževala« med katere spadajo proizvodi za osebno higieno, sredstva za vzdrževanje sadja in zelenjave (biocidi), kozmetika ter zdravila za humano in veterinarsko rabo. Era onesnaževanja z odpadki iz plastičnih mas, ki so vir mikroplastike, tj. delcev med 1 µm do 1 mm velikosti, se prične po 2. sv. v. Vir primarne mikroplastike so kozmetika in sredstva za osebno nego (zobne paste, kreme za piling, …), sekundarni pa drgnjenje plastičnih materialov in s tem njihovo lomljenje (npr. pranje sintetičnih oblačil ipd.), poplave, orkanski veter in nelegalno odlaganje odpadkov. Tovrstni delci so problematični, ker zaradi svoje velikosti prehajajo čistilne naprave in posledično z odplakami v sediment, kjer bodo ostali 1000 let. Poleg tega lebdeča mikroplastika oponaša plankton in ko uspešno preide v organizem se v njem skladišči kot maščobe. To je še zlasti nevarno za izjemno občutljiv jamski ekosistem in majhne živali, saj je mikroplastika nosilec snovi, ki so obstojne, bioakumulativne in strupene.

mokrisca DKJZPSJ 180616 (17) a
slika 4: Dr. Boris Kolar razlaga o mikroplastiki v okolju (foto: Andreja Perhavec)

Na terenu smo si nato z dr. Kolarjem ogledali še dravsko loko, ki je med najbogatejšimi v Evropi po biotski pestrosti.

Mokrišča18 6 16 VD (7) a
slika 5: Dr. Kolar med razlago (foto: Vanja Debevec)

Učiteljicam je doktor biologije položil na srce naj pri svojem delu učence seznanjajo s pomenom varovanja vodnega kroga tudi v povezavi z mikroplastiko, o pomenih poplavnih lok in o okoljskih tveganjih. Ocenjuje namreč, da je bil na področju divjih odlagališč že narejen pozitiven preboj. Obenem meni, da bi se tako slovenska laična kot strokovna javnost morala vključevati v mednarodna prizadevanja za omejevanje škodljivih vplivov plastike in mikroplastike na okolje in preko tega na človeka, kajti žal, kot pravi, smo na sploh postali prebogati, da bi dejansko lahko sami na svoji koži občutili vrednost narave. Narava pa je čudovito lepa in grozovito grozna, a nadvse poštena. Zato je nujno, da tudi človek/mi (ponovno) postane/-mo pošten/-i do nje.

mokrisca DKJZPSJ 180616 (53) a
slika 6: Pogled na bazene nekdanje Tovarne sladkorja Ormož danes (foto: Darja Kranjc)

V nadaljevanju smo si z direktorjem Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije (DOPPS) dr. Damijanom Denacem in vodjo rezervata Dominikom Bombekom ogledali Naravni rezervat Ormoške lagune. To, nedolgo nazaj že zaraščajoče se območje z antropogenimi bazeni s prekinjenim dotokom vode, ki so izvorno služili za pranje pese, istočasno pa kot eno najpomembnejših počivališč za seleče se vodne ptice pri nas, je DOPPS-u podaril lastnik zaprte Tovarne sladkorja Ormož. S sredstvi pridobljenimi s pomočjo Life+ projekta »Obnova rečnega ekosistema nižinskega dela Drave v Sloveniji« (http://livedrava.ptice.si/), so umetno mokrišče ponovno oskrbeli z dotokom vode in ustvarili primerna bivališča za gnezdenje številnih redkih in ogroženih ptic, ki v Sloveniji gnezdijo samo tukaj. V bazene so naselili vodne bivole s pašo katerih vzdržujejo habitate.

Mokrišča18 6 16 VD (25) a
slika 7: Vodni bivoli v Ormoških lagunah (foto: Vanja Debevec)

S pomočjo lično urejenih opazovalnic iz recikliranih ladijskih kontejnerjev, učno potjo in predstavitvijo naravi prijaznih praks (krmilnice, valilnice, obnova suhih zidov, vrtovi, hišice za čmrlje, …), na območju rezervata izvajajo redna vodenja, pa tudi terenske vaje za študente ekologije z naravovarstvom. V času selitve se tukaj namreč redno pojavlja 30 vrst ptic, njihovo število v selitvenem obdobju pa lahko doseže tudi več deset tisoč. Najštevilčnejši so močvirski martinci in togotniki. Po krasnem sprehodu ob petju ptic, smo si ogledali še predstavitveni film projekta.

Mokrišča18 6 16 VD (21) a
slika 8: Opazovalnica iz ladijskega kontejnerja (foto: Vanja Debevec)

mokrisca DKJZPSJ 180616 (56) a
slika 9: V opazovalnici na Ormoških lagunah (foto: Darja Kranjc)

Sledil je obisk ptujskega akumulacijskega jezera, kjer so v okviru istega Life+ projekta zgradili dva nova umetna otoka za gnezdenje navadne čigre, obenem pa so pripravili vse potrebno za sodobno ornitološko opazovalnico, kjer bodo na voljo informacije za obiskovalce. Z njeno gradnjo so pričeli konec aprila.

Mokrišča18 6 16 VD (35) a
slika 10: Na Ptujskem jezeru z dr. Denacem (foto: Vanja Debevec)

Polni navdihujočih vtisov, porajajočih se idej in načrtov za novo šolsko leto smo s pregledom okvirnega načrta dela zaključili letošnji program Mreže šol parka Škocjanske jame.


Pripravili: Darja Kranjc in Vanja Debevec