Obeležitev Dneva Zemlje v Cankarjevi knjižnici Vrhnika

V okviru dogodka »Dan Zemlje na noč knjige« v petek, 22. aprila 2016 je bilo v Cankarjevem salonu Cankarjeve knjižnice Vrhnika uradno odprtje razstave fotografij Škocjanskih jam avtorja Boruta Lozeja. Ob odprtju razstave je obiskovalce nagovoril krasoslovec in jamar dr. Franci Gabrovšek, ki je tudi predsednik strokovnega sveta javnega zavoda Park Škocjanske. Zbranim je približal podobe iz fotografij, predstavil bistvene značilnosti podzemnega sveta ter razložil, v čem je posebnost Škocjanskih jam. Ob tej priložnosti je Park Škocjanske jame Cankarjevi knjižnici podaril poučno literaturo o Škocjanskih jamah. Vljudno vabljeni k ogledu razstave! Razstava bo odprta do 20. maja, ogled je možen v knjižničnem odpiralnem času, to je od ponedeljka do petka med 9. in 19. uro in ob sobotah med 7.30 in 12.30 uro.

dan zemlje BLJZPSJ 220416 (1)
slika 1: Polona Kovačič iz JZ PŠJ med uvodnim nagovorom

O avtorju:
Borut Lozej je že skoraj 20 let zaposlen v Parku Škocjanske jame kot naravovarstveni nadzornik in vodnik, zato ne čudi, da ravno Škocjanske jame zasedajo pomembno mesto v njegovem ustvarjanju. Navdušuje ga narava in tej tematiki se posveča že od samega začetka ukvarjanja s fotografijo. Svoje fotografije je objavljal v mnogih publikacijah, imel je več samostojnih razstav in uspešno je sodeloval na raznih fotografskih natečajih. Na Balkanskem fotografskem natečaju leta 2014 je zmagal v kategoriji lepote jam s tematiko jamske fotografije, v kategoriji jame in ljudje pa je zasedel tretje mesto. V igranem dokumentarnem filmu o Škocjanskih jamah z naslovom Škocjanska okapn'ca in poti njenih raziskovalcev je sodeloval kot snemalec, igralec in režiser. Lozej je tudi navdušen jamar in aktiven član divaškega jamarskega društva. Kot pedagoški vodja jamarskega krožka v osnovni šoli skrbi, da se znanje prenaša tudi na mlajše generacije.

dan zemlje BLJZPSJ 220416 (4)
slika 2: Dr. Franci Gabrovšek med predavanjem

O razstavi:
Fotografska razstava prikazuje izjemni svet parka Škocjanskih jam, ki so zaradi podzemnega kanjona, temeljnih raziskav kraških pojavov, bogate arheološke dediščine in velike biotske raznovrstnosti vpisane na Unescov seznam svetovne dediščine. Ravno v letu 2016 Škocjanske jame obeležujejo 30. obletnico vpisa. Splet Škocjanskih jam je sestavljen iz številnih jam in rovov, udornic, naravnih mostov in ponorov. Ustvarila ga je reka Reka, ki po 50 km dolgem površinskem toku prav tu izgine v kraško podzemlje in se zopet pojavi na površju v izvirih ob Tržaškem zalivu. Bogato naravno dediščino sestavljajo tudi nekatere redke podzemne živalske vrste, predvsem pa pestri suhi kraški travniki na površju. Kulturna dediščina se med drugim izraža v značilni kmečki arhitekturi skrajnega vzhodnega dela Krasa. Slikovita učna pot Škocjan in muzejske zbirke pa še dodatno dopolnjujejo bogato ponudbo parka.

dan zemlje BLJZPSJ 220416 (2)
slika 3: Obiskovalci

Odlomek iz knjige Friedricha Müllerja z naslovom Škocjanski jamski svet iz leta 1890:
»V sončnem siju blesteče se Alpe s svojimi mogočnimi vrhovi in višavami, svojimi veličastnimi razgledi na oddaljeno pokrajino, na dolino in morje, ne skrivajo v sebi vse lepote narave. Ne samo visoko zgoraj, na nedosegljivi skalni steni, na krhkem robu in polici, na zasneženem ledeniku, lahko drzni mož pokaže svoj pogum, svojo spretnost. Enakovredno gornjemu svetu se postavi v vrsto prepirljivk za nagrado lepote temna sestra, podzemlje. Kdor je, sprehajajoč se po njenih katakombah, zagledal nje čudovite oblike, dela tisočletij, ta bo začutil privlak temačnih prostorov, v katerih pričara sij svetlobe očesu čudovite neslutene podobe. Z ostro svetlobo se prebudi življenje v dremajočih postavah. Lesketajoče ovija barvni plašč sige svoje gube preko skal, kot od draguljev se bleščijo tisočkratno tla. Beli stebri napolnjujejo kakor spomeniki te resnobne, posvečene prostore gora. Kakšna nasprotja nam kažejo temni prostori! Od komaj zaznavnega oglašanja padajočih vodnih kapljic, ki neutrudno gradijo kapnike naprej v prostoru grobne tišine, do grmečega bobnenja vodnih jam, v katere se vali visoka voda in omaja tla. Zahrbtno preži pogubljenje stokratno na raziskovalca, ki se žene naprej po gladki, mokri sigasti površini preko prepadov ali v krhkem čolnu v neznane globeli. Napačen korak, in besneča voda ga ugrabi nerešljivo v Had. Predvsem zahteva celega človeka, čigar energija ne opeša ob parajočem trušču, ob skrivnostno zvenečih klicih, ob rezkih signalih rogov, ob sodelovanju pri takem raziskovalnem potovanju in grožnji, da bo čoln udušen od vodnega pada ali če pride v nevarno bližino zgoraj nad slapom.
Vse to nudijo rovi in jame pri Škocjanu: znamenitost edinstvena te vrste, ki ji ni para. Kolikokrat sem slišal iz ust tujca: »Tako čudovito si ne bi predstavljal!« To je bila vselej glasba za ušesa moža, ki je zvesto in vztrajno sodeloval pri urejanju in odkrivanju tega čudeža Krasa.«

dan zemlje BLJZPSJ 220416 (5)
slika 4: Izmenjava mnenj ob zaključku

Pripravila: Polona Kovačič
Fotografije: Ivana Osećanski Despić