Kraških zidov ne popravljamo z bagerji

Senzibilizacija kraških vrtčevskih in osnovnošolskih otrok za kraško suhozidno gradnjo
Zidove na Krasu so postavljali in vzdrževali naši pra - pra nonoti in s tem ustvarili posebno kulturno krajino prepredeno s kolovozi in suhimi zidovi. Partnerstvo za ohranitev in popularizacijo kraške suhozidne gradnje je znotraj aktivnosti Delovne skupine za informiranje in ozaveščanje javnosti, ki sta jo osnovala Zavod Anima Mundi in Park Škocjanske jame, lansko jesen in letošnjo pomlad organiziralo izobraževanja za učitelje in vzgojitelje kraških šol in vrtcev z obeh strani meje na temo »Suhi zid – lepota pokrajine in znanje prednikov za prihodnost«.

EKD Štanjel DKPSJ1016 (16) P
slika 1: Učenci poslušajo navodila vaje učiteljic sežanske osnovne šole

Moderen način življenja nas vse bolj odtujuje od narave in dediščine, ki predstavlja bogastvo znanj in naše korenine. Cilj izobraževanja je bil razvijati senzibilen odnos do dediščine in kraški suhi zid z vsem kar ga obdaja vključiti v vzgojo in izobraževanje z novimi metodami odprtega učnega okolja. Teme, ki so jih oblikovale vzgojiteljice in učiteljice so bile predstavljene v okviru odprtja kampanije Dnevi evropske kulturne dediščine kot primer poučevanja skozi dediščino.

EKD Štanjel DKPSJ1016 (12) P
slika 2: Učenci med vajo učiteljice kozinsko-hrpeljske osnovne šole

V soboto, 1. oktobra 2016, so tako kraške vzgojiteljice in osnovnošolske učiteljice Mojca Gerželj Štembergar, Danila Grželj, Jerica Hlad, Barbara Jazbec, Mateja Jerina, Fanči Klobučar, Silvana Lozej, Vlasta Markočič, Mojca Može Škapin, Miranda Novak, Andreja Perhavec Čok, Vlasta Perhavec in Eleonora Stanić Ostrouška pod štanjelskim obzidjem in na začetku Febianijeve poti, s skupino ca. 50. otrok iz hrpeljske, divaške, vremske, sežanske, dutoveljske in komenske šole demonstrirale sedem vaj, ki spodbujajo udeležence k odkrivanju skrivnosti suhega zidu, občutenju kamna, razvoju imaginacije s predstavo o nadaljevanju zidu, odkrivanju pripovedi suhega zidu, raziskovanju zvoka zidu, vživljanja v kamen, ki je vgrajen v suhi zid in izražanju suhega zidu z barvami. V skrb za suhi zid in tehniko suhozidne gradnje je učence v okviru vaj vpeljal izvedenec kraške suhozidne gradnje Partnerstva Mitja Kobal.

EKD Štanjel DKPSJ1016 (38) P
slika 3: Z Mitjem Kobalom smo zgradili zid in stopili nanj ...

Če želimo, da matični Kras postane svetovno prepoznana pokrajina, kar si zagotovo zasluži glede na to, da daje ime kraškim pojavom po vsem svetu, je nujen preobrat v miselnosti in ravnanju s suhimi zidovi Krasa.

EKD Štanjel VDPSJ1016 (47) P
slika 4: Učenci med vajo hrpeljsko-kozinskih, divaških vzgojiteljic

Porušenih in zanemarjenih zidov je na Krasu zelo veliko. S preprosto gesto, da se ob takih zidovih pobere en kamen in ga postavi nazaj na svoje mesto, bi lahko vsak Kraševec prispeval k spremembi odnosa do te monumentalne dediščine Krasa in k njenemu ohranjanju. Morda se nam danes zdijo razrušeni in zanemarjeni zidovi vsepovsod po pokrajini brez vrednosti. Vendar so prav stara znanja in odnos do narave, ki so ga imeli naši predniki, polni dragocenih modrosti iz katerih lahko črpamo navdihe za inovacije in sonaravni razvoj. In ne na zadnje: V Toskani so lokacije do katerih pelje makadamska pot – Italijani jim pravijo strada bianca - dražje od tistih, do katerih se pripeljemo po asfaltu.

EKD Štanjel DKPSJ1016 (30) P
slika 5: Učenci so med vajo divaških učiteljic sami postali zid

Pripravila: Karin Lavin
Fotografije: Darja Kranjc in Vajna Debevec

EKD Štanjel VDPSJ1016 (39) P
sliki 6 in 7: Učenci so med vajo povirskih vzgojiteljic spoznavali rastline in živali suhih zidov. / Učenci so med vajo dutoveljskih učiteljic likovno upodabljali suhi zid.

EKD Štanjel DKPSJ1016 (17) P