Kraška noša se predstavi

Slovenske pokrajine so z vidika ljudske kulture svojevrsten Babilon. Obrisi slednjega so se nam ohranili do današnjih dni. Gotovo jih zasledimo v govoru, folkloristi pa tudi v petju, plesih in oblačilnem videzu. Slednji je bil osrednja tema pogovora četrtkovega večera Pr Nantovh, ki je tekel s članicami Kulturnega društva Kraški šopek iz Sežane.  



  slika 1: Članice KD Kraški šopek

Ljudske noše slovenskih pokrajin so se konec 19. stol. ponekod razvile v t.i. narodno nošo. Ta je izvorno pražnja obleka premožnejših slovenskih kmetov iz prvih 60. let 19. stol., ki so jo konec 19. stol. ob posebnih priložnostih začeli nositi tudi narodnozavedni meščani, zlasti meščanke, kot nasprotje sodobni meščanski modi in da bi izkazovali pripadnost slovenskemu narodu. Revnejši kmetje si je niso mogli privoščiti, premožnejši pa jo v začetku 20. stol. vse redkeje nosijo. Za razliko od tega med obema vojnama cveti njena raba med meščani. Po drugi svetovni vojni jo med nami ohranjajo folkloristi.
Čeprav so v času Jugoslavije drugi narodi Slovence identificirali skoraj izključno z gorenjsko nošo, pa je imela in še vedno ima status narodne noše tudi ljudska noša na tržaškem, saj z njo Slovenci v Italiji ponosno izkazujejo pripadnost slovenskemu narodu in to vedno bolj, kar dokazuje dejstvo, da je bilo letos na Kraški ohceti kar 800 noš. Da pomen noše med Slovenci na tržaškem ostaja isti, je potrdila članica društva iz zamejstva. Kot pravi je občutek, ko si nadeneš nošo nekaj kar se ne da opisati z besedami. Sama je prvič preprosto zajokala.
 



  slika 2: Kraška noša in črna bidermaier obleka iz konca 19. stol.

Članice KD Kraški šopek se izdelave noše lotevajo zelo natančno in s strokovnimi nasveti avtoritet na tem področju, kot sta dr. Marija Makarovič in Marta Košuta. Vsaka članica si nošo izdela sama, za kar porabi leto dni in je potem tudi njena osebna last. Izdelajo jih kot natančne replike najdenih. In nekaj so jih našle tudi na naši strani meje, npr. v Dutovljah, Komnu, Sežani, ... Čeprav so te najdbe zelo redke, saj so prevelik časovni premor za časa Jugoslavije in krhkost tkanin naredili svoje. Najdbe dokazujejo, da so ženske z Gurnga Krasa nosile kraško ali mandrijarsko nošo, ki spada v skupino alpskih noš, za razliko od ljudske noše v Brkinih, ki spada med istrske ali mediteranske noše in z izjemo brške žal ni podrobneje raziskana. Na Dulnjm Krasi so našle nekoliko preprostejšo goriško nošo.
Svila, kotenina, bombaž, volneno blago, jrh so največkrat omenjeni materiali. Čipke so bile pri tej noši vselej kvačkane. Na prsih ni smel manjkati šopek rož bele, modre in rdeče barve z dodatkom vej dišavnic, da so lepše dišale. Poročene ženske so si glavo obvezno zavile v pečo. Za razliko od Gorenjk si niso nikoli obešale robčkov za pas. Barve noše niso smele bosti v oči. Vse obvezno bele vezenine na rutah in srajcah so povzemale simboliko primorskega ljudskega motiva, katerega osnova je drevo življenja. Izvorno so si namreč dekleta na svojo nošo uvezla svoje želje. Upodobitve vejic, listov, cvetja, vencev, semen, krogov ipd. so imele točno določen pomen, ki je bil po večini povezan z rodnostjo, skupnostjo in zaščito. Barva pasov in zaključkov na robu kril je povedala iz katere vasi je bila ženska. Moška noša iz nogavic, hlač »na tričetrt« z naramnicami, srajce, telovnika, suknjiča in klobuka je bila polna ročno kovanih gumbov.
 



  slika 3: Deli moške kraške noše

Za razliko od teh res slavnostnih in dragih oblačil, za izdelavo katerih so material pripeljale ladje v Trst, so si ženske lažje privoščile črne tesno zapete bidermaier obleke, ki so bile v 19. stol. zelo značilne tudi za naše podeželje, kot pražnje nedeljsko oblačilo. Obleke v tem stilu so si članice KD Kraški šopek izdelale za pevsko skupino.
Ne hote smo si udeleženci na koncu večera ob skodelici čaja in glodanju piškotnega netopirčka zastavljali vprašanje: Kaj bi človek lahko še naredil, da bi pomagal ohranjati ta del naše dote?


Pripravila: Darja Kranjc
Fotografije: Darja Kranjc


slika 4 in 5: Udeleženci dogodka in ženska kraška noša v vsej svoji lepoti