Ekskurzija študentov v sklopu projekta Škocjan-Risnjak

Park Škocjanske jame in Narodni park Risnjak (NPR) sta v okviru čezmejnega projekta Škocjan-Risnjak 26. in 27. maja organizirala dvodnevno strokovno ekskurzijo za slovenske in hrvaške študente. Študenti Geotehniške fakultete iz Varaždina in Oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete iz Ljubljane so dva dni spoznavali zavarovana območja obeh parkov, še posebej teme, povezane s trajnostnim upravljanjem vodnih virov v porečju reke Reke ter zaledju izvira Kolpe.

Park Škocjanske jame i Nacionalni park Risnjak (NPR) u okviru prekograničnog projekta Škocjan-Risnjak, 26. i 27. svibnja organizirali su dvodnevnu stručnu ekskurziju za slovenske i hrvatske studente. Studenti iz Geotehničkog fakutleta iz Varaždina i Odjela za geologiju Prirodoslovnotehničkog fakulteta iz Ljubljane dva su dana upoznavali zaštićena područja oba parka, posebice teme, koje su povezane sa održivim upravljanjem vodnih resursa u porječju rijeke Reke te zaleđa izvora Kupe.  



  Slika 1: Prvi dan ekskurzije je študente pozdravil direktor NP Risnjak Miljenko Gašparac.
Slika 1: Prvog dana ekskurzije, studente je pozdravio ravnatelj NP Risnjak, Miljenko Gašparac.

Prvi dan sta na sedežu NPR v Crnem Lugu predstavnika parka Sanja Žagar in Dragan Turk študentom predstavila osnovne značilnosti zavarovanega območja ter sistem njegovega upravljanja. Pred odhodom na teren je Ranko Biondić z Geotehniške fakultete podrobneje predstavil hidrogeološke značilnosti zaledja izvira reke Kolpe ter problematiko trajnostnega upravljanja z vodnimi viri na ranljivem kraškem vodonosniku. Študentje so se seznanili tudi z aktivnostmi projekta Škocjan-Risnjak, ki bo na hrvaški strani poleg primerjalne analize kazalnikov upravljanja z vodnimi viri zajemal tudi speleološko kartiranje izvira Kolpe, vzorčenje v sklopu sledilnega poskusa, izobraževalne aktivnosti za šolarje in lokalno prebivalstvo ter izdelavo idejnega načrta kanalizacije za naselje Crni Lug.
Po predavanjih so se študentje podali na pohod do izvira Kolpe, kjer so jim predavatelji predstavili značilnosti kraškega izvira ter njegov strateški pomen. Dan se je zaključil s skupno večerjo v prostorih uprave NPR.

Prvog su dana, u sjedištu NPR u Crnom Lugu, predstavnici Sanja Žagar i Dragan Turk studentima predstavili osnovne značajke zaštićenog područja te sistem njegovog upravljanja. Prije odlaska na teren, Ranko Biondić iz Geotehničkog fakulteta detaljnije je predstavio hidrogeološke značajke zaleđa izvora rijeke Kupe te problematiku održivog upravljnja vodnim resursima na osjetljivom krškom vodonosniku. Studenti su se također upoznali sa aktivnostima projekta Škocjan-Risnjak, koji će pored poredbene analize pokazatelja upravljanja vodnim resursima, obuhvatiti i speleološko kartiranje izvora Kupe, uzimanje uzoraka u sklopu pokusnog slijeđenja, obrazovne aktivnosti za školarce i lokalno stanovništvo te izradu idejnog projekta kanalizacije za naselje Crni Lug.
Studenti su nakon predavanja krenuli na teren do izvora Kupe, gdje su im predavači predstavili značajke krškog izvora te njegovu stratešku važnost. Dan su zaključili sa zajedničkom večerom u prostorijama uprave NPR.
 



  Slika 2: Študentje so si popoldan ogledali izvir reke Kolpe.
Slika 2: Studenti su popodne obišli izvor rijeke Kupe

Drugo jutro so študentje najprej obiskali Park Škocjanske jame. Borut Peric jim je predstavil osnove značilnosti parka in njegovega vplivnega območja, ki sovpada z mejami porečja reke Reke. Sledil je daljši ogled jame, kjer so študentje spoznavali geološke in hidrološke značilnosti jamskega sistema, njegov nastanek, jamsko favno ter bogato zgodovino raziskovanja jam.
Po ogledu jam smo se s študenti odpravili na območje Snežnika, ki je pomembno zaledje izvirov pitne vode. Po kosilu pri Trnovski bajti smo se sprehodili do vrha Milanje (1099 m), kjer nam je geolog Ladislav Placer predstavil osnovne geološke značilnosti zaledja kraških izvirov, posebej pa tudi značilnosti nedavno odkritega fosilnega plazu. Nataša Ravbar z Inštituta za raziskovanje krasa je opisala dosedanje raziskave glede ranljivosti kraških vodnih virov, posebej pa še namen in načrt sledilnih poskusov, ki jih bo na obeh straneh meje v okviru projekta izvedel inštitut.
Po ogledu jam smo se s študenti odpravili na območje Snežnika, ki je pomembno zaledje izvirov pitne vode. Po kosilu pri Trnovski bajti smo se sprehodili do vrha Milanje (1099 m), kjer nam je geolog Ladislav Placer predstavil osnovne geološke značilnosti zaledja kraških izvirov, posebej pa tudi značilnosti nedavno odkritega fosilnega plazu. Nataša Ravbar z Inštituta za raziskovanje krasa je opisala dosedanje raziskave glede ranljivosti kraških vodnih virov, posebej pa še namen in načrt sledilnih poskusov, ki jih bo na obeh straneh meje v okviru projekta izvedel inštitut.

Drugo su jutro studenti najprije posjetili Park Škocjankse jame. Borut Peric predstavio im je značajke parka i njegovog utjecajnog područja, koje pripada granicama porječje reke Reke. Slijedio je duži oblilazak jame, gdje su studenti upoznavali geološke i hidrološke značajke jamskog sustava, njegov nastanak, jamsku faunu te bogatu povijest istraživanja jama.
Nakon posjeta jamama, krenuli smo sa studentima na područje Snežnika, koje je važno zaleđe izvora pitke vode. Nakon ručka kod Trnovske bajte, pošli smo do vrha Milanje (1099 m), gdje nam je geolog Ladislav Placer predstavio osnovne geološke značajke zaleđa krških izvora, a posebice značajke nedavno otkrivenog foslinog klizišta. Nataša Ravbar sa Insittuta za istraživanje krša, opisala je dosadašnja istraživanja osjetljivosti krških vodnih resursa, a posebno namjenu i plan pokusa slijeđenja, koji će sa obje strane granice provesti institut u sklopu projekta.
 



  Slika 3: Drugi dan so študentje najprej obiskali Škocjanske jame.
Slika 3:Drugi dan su studenti najpriije posjetili Škocjanske jame.

Veseli smo, da se je skupne ekskurzije udeležilo skupno 40 študentov iz obeh strani meje.
Veseli nas da je zajedničkoj ekskurziji prisustvovalo 40 studenata sa obje strane granice.

Pripravil: Borut Peric
Pripremio: Borut Peric

Slika 4: Geolog Ladislav Placer na Milanji (1099 m) med razlago o fosilnem plazu.
Slika 4: Geolog Ladislav Placer na Milanji (1099 m) objašnjava o fosilnom klizištu