Arheologija za vsakogar: Gradišča spodnjega dela doline reke Reke

Arheološka dediščina je v naših krajih in celotni Sloveniji zelo bogata in dragocena. Arheološka najdišča v pokrajini nam pričajo o življenju ljudi v preteklosti, o življenju naših prednikov. Običajno skrita pod zemljo, je arheološka dediščina nevidna, a vedno prisotna v naših življenjih. Gre za delce pokrajine, ki ji dajejo posebno in enkratno vrednost. Kljub temu, da je preživela tisočletja, je občutljiva in kaj kmalu jo lahko izgubimo. O njej sta 3. 3. 2015 v divaški izpostavi Kosovelove knjižnice spregovorila arheologa Jošt Hobič in Špela Prunk in tako izvedla prvo aktivnost v sklopu projekta Arheologija za vsakogar, ki so si ga zastavili prostovoljci združeni v Odbor za varstvo kulturne dediščine Biosfernega območja Kras in porečja reke Reke v okviru UNESCO programa Človek in Biosfera, katerega koordinator je Park Škocjanske jame, Slovenija.  



  slika 1: Nasip gradišča Stari grad nad Famljami

Preko pričevanj arheoloških najdb, najdenih v Škocjanskih jamah vemo, da je bil človek prisoten v naših krajih že od približno 10.000 let pr. n. št. vse do danes. V predavanju je bilo predstavljeno obdobje od bronaste do konca mlajše železne dobe, ki je trajalo od okoli 1800 pr. n. št. do začetka antike v prvem stoletju. V tem času se je zelo korenito spremenila človeška družba in posledično s tem tudi pokrajina. Ta sprememba se ni zgodila z danes na jutri, je pa dosegla vrhunec v pozni bronasti dobi. Ljudje so se začeli združevati v naselbine – gradišča.
Še danes markantne točke iz tistega časa v pokrajini so različne kamnite gomile (kamnita gomila Ajdovski gradec nad Zavrhkom) in gradišča s svojimi kamnitimi in zemljenimi nasipi ter ostanki obzidji. Prav tako ureditev pokrajine v poljedelske namene in stare poti (stari kolovozi, terase, kamnite ograje), ki so mnogo kje še danes v uporabi.
Tudi zaradi pomembnosti ohranjanja in zaščite arheološke dediščine smo v Odboru za varstvo kulturne dediščine Biosfernega območja Kras in porečja reke Reke, v sodelovanju z Parkom Škocjanske jame začeli z ozaveščanjem in popularizacijo kulturne dediščine. Preko predavanj, organiziranih pohodov in razstav bomo skušali približati kulturno dediščino vsem prebivalcem vplivnega območja Parka Škocjanske jame.
 



  slika 2: Špela Prunk in Jošt Hobič med predavanjem v divaški knjižnici

Na predavanju 3. 3. 2015 smo predstavili nekatera prazgodovinska gradišča in grobišča spodnje doline reke Reke. Predstavljeno je bilo prazgodovinsko gradišče Škocjan, ki je v času pozne bronaste dobe veljalo za nadregionalno kultno središče, v katerega so ljudje prihajali iz celotnega Balkana, Severne Italije in Panonije. Prav tako je bilo središče prazgodovinske skupnosti, ki je obvladovala Divaški prag, pobočja Vremščice in Vremsko polje z obronki.
Na drugi strani kanjona se nahaja drugo veliko prazgodovinsko gradišče Gradišče pri Divači. Živelo je istočasno kot Škocjan od pozne bronaste dobe dalje. V bližini sta bili odkriti tudi dve prazgodovinski grobišči (Brežec in Za griči). Iz obronkov Vremskega polja je Jošt Hobič v okviru predavanja predstavil še gradišča Stari grad na Famljami, Saline nad vasjo Dolnje Vreme in Gradiščica nad Gornjimi Vremami. Obenem se je zadržal še pri dveh gradiščih, ki ležita na grebenu med Košansko in Vremsko dolino. To sta gradišče Štirna nad Čepnim in Gradišče nad Gornjo Košano.
 



  slika 3: Udeleženci dogodka

Arheologinja Špela Prunk nam je predstavila pet prazgodovinskih grobišč, ki so nam znana iz ožjega škocjanskega prostora. Poleg načina pokopa in možnosti razumevanja družbe, ki nam jo ponujajo grobišča je bilo še posebej predstavljeno prazgodovinsko plano grobišče pri vasi Brežec. Na izkopanem območju je bilo skupno odkritih 325 žganih grobov. Pokojniki so bili sežgani na grmadi in njihov pepel je bil položen na tla grobne jame. V grob so bili pridani tudi deli noše in osebni predmeti pokojnika, ki so bili večinoma poškodovani od ognja. Glede na grobne pridatke je grobišče datirano v obdobje pozne bronaste dobe ter starejše železne dobe, v čas med 10. in 6. stol. pr. n. št..


Pripravila: Jošt Hobič in Špela Prunk
Fotografije: Jošt Hobič in Darja Kranjc