Designacije

UNESCO
Škocjanske jame - svetovna dediščina

logo unesco velik
Konvencijo o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine je sprejela Generalna konferenca UNESCO 16. novembra 1972 v Parizu, veljati pa je začela 1976. Cilj konvencije je ugotavljati, zavarovati, predstavljati in prenašati kulturno in naravno dediščino svetovnega pomena bodočim rodovom. Škocjanske jame so bile vpisane v seznam svetovne dediščine 28. 11. 1986.
Škocjanske jame so predvsem naravni pojav izjemne svetovne vrednosti, postavljen ob bok Grand Canyonu, Velikemu koralnemu grebenu, Galapagosu, Mount Everestu, itn.



Utemeljitev strokovnih meril za območja svetovne dediščine na področju narave:

  • največji doslej znani podzemski kanjon na svetu (Unescovo merilo a-i, a-iii), skocjan caves foto unesco 2
  • primer kontaktnega (stičnega) krasa, ki se je razvil na stiku med flišem in apnenci; krasoslovci so se pri opisu udornic opirali prav na Veliko in Malo dolino, izraz se uporablja v mednarodni kraški terminologiji (collapse doline); na majhnem prostoru so razviti številni kraški pojavi (ponori, naravni mostovi, soteska, kotlice, udornice, brezna, podzemni kanjon, zasigani rovi, izviri …) (Unescovo merilo a-i),
  • Velika in Mala dolina, ponorni del jam in podzemni kanjon so primeri izjemne naravne lepote in imajo velik estetski pomen (Unescovo merilo a-iii),
  • zaradi posebnih mikroklimatskih razmer se je v Veliki in Mali dolini razvil izjemen ekosistem, v katerem se prepletajo mediteranski, submediteranski, srednjeevropski, ilirski in alpski biogeografski elementi. Tako na primer eden blizu drugega uspevajo alpski (npr. avrikelj) in mediteranski predstavniki (npr. praprot venerini lasci). Alpske vrste so na hladnejšem dnu udornic našle zatočišče med otoplitvami po ledenih dobah (glacialni relikti) (Unescovo merilo a-ii, a-iv),
  • Velika dolina je klasično nahajališče Justinove zvončice (Campanula justiniana), ki uspeva samo v jugozahodni Sloveniji (endemična rastlina), med ogroženimi živalskimi vrstami izstopajo netopirji, podzemska jamska favna (Unescovo merilo a-iv),
  • območje ima tudi velik kulturno-zgodovinski pomen, saj je bilo poseljeno vse od mezolitika. Dolgotrajno sožitje narave in človeka se odraža v tipični kraški kulturni krajini, vključno s pretanjenim poselitvenim vzorcem in kraško stavbno dediščino. Območje je zgodovinsko pomembno s stališča temeljnega raziskovanja krasa in kraških pojavov vsaj od 17. stoletja (Valvasor) do danes. Pomembna je tudi pričevalna vloga Škocjanskih jam za obdobje nadelovanja poti za turistični obisk.


RAMSAR
Škocjanske jame - podzemno kraško mokrišče

logo ramsar velik
Škocjanske jame so bile 18. maja 1999 vpisane v seznam svetovno pomembnih mokrišč Ramsarske konvencije, kot prvo podzemno mokrišče na svetu sploh.
Skupaj s podzemnim tokom Reke so eno od najdaljših kraških podzemnih mokrišč v Evropi.



skocjan caves foto ramsar 2
Dne 2. februarja 1971 je bila v mestu Ramsar v Iranu podpisana prva svetovna medvladna pogodba o ohranjanju in trajnostni rabi naravnih dobrin. Ramsarska konvencija je začela veljati leta 1975 in v skupnih prizadevanjih za ohranjanje mokrišč povezuje 144 držav pogodbenic. Zelo široko opredeljuje mokrišča in skrbi za njihovo ustrezno varstvo. Glavni cilj je zagotoviti ohranjanje mokrišč, predvsem tistih mednarodnega pomena, s smotrno rabo, mednarodnim sodelovanjem in zavarovanjem.
 
Kraško podzemlje ponuja varno zavetje številnim organizmom, ki so razvili vrsto prilagoditev na temen, vlažen in s hrano skromen življenjski prostor. V tišini varnih zavetij med kamenjem, v reki in jezercih ter kapljicah vode, ki padajo s stropa, so skrite številne živali, ki jih ne najdemo nikjer drugje na svetu.

Bogastvo živega sveta v podzemlju je odvisno od kakovosti vode, ki se vanj steka. Prav ta voda pa vpliva tudi na kakovost življenja na površju. Ljudje, ki živijo na tem območju, nosijo breme odgovornosti za ohranjanje biološke pestrosti v ekosistemih, ki jim pripadajo tudi sami.



MAB
Biosferno območje Kras

logo mab velik
Človek in biosfera (MAB) je Unescov medvladni raziskovalni program, ki vzpostavlja svetovno mrežo biosfernih območji, kjer se ohranja biološka pestrost in spodbuja trajnostni razvoj. Poudarek je na integriranem, kooperativnem, decentraliziranem upravljanju, pri čemer je zlasti pomembno sodelovanje z lokalnimi skupnostmi.
Na svetu je le 19 območji, ki so hkrati na seznamu svetovne dediščine, na seznamu mednarodno pomembnih mokrišč Ramsar in v programu MAB. Med njimi je tudi Park Škocjanske jame.


skocjan caves foto mab

Park Škocjanske jame, Slovenija, je bil 29. oktobra 2004 sprejet v svetovno mrežo območji MAB kot biosferno območje Kras, ki odkriva povezanost človeka z naravo in pomen izobraževanja za ohranjanje kakovosti bivanja.

Kulturno dediščino na biosfernem območju Kras sestavljajo arhitekturne, kamnoseške in arheološke mojstrovine, ki s svojo obnovo in predstavitvijo ponovno zaživijo. Z raziskavami zbiramo pričevanja minulih dni, da bi lahko bolje spoznali in varovali zapuščino svojih prednikov.



Natura 2000 v Parku Škocjanske jame

logo natura2000 velikNatura 2000 je vseevropsko omrežje ekološko pomembnih območji narave. Oblikovano je bilo z namenom, da preprečimo izumiranje živalskih in rastlinskih vrst, ter njihovih življenskih okolji (habitatov). Območja skupaj tvorijo mrežo, ki je pomembna za vzdrževanje ugodnega stanja ohranjenosti vrst. Območje regijskega parka Škocjanske jame se nahaja na varstvenem območju Kras, na vplivnem območju parka pa sta še dve varstveni območji, dolina Reke varstveno območje Snežnik-Pivka.
  


skocjan caves foto natura dolina

Varstveno območje ki se nahaja na vplivnem območju regijskega parka, v pretežno ravninskem predelu doline Reke med vasjo Trpčane in Topolc je bilo opredeljeno predvsem zaradi kosca (Crex crex), ki mu kot življenski prostor ustrezajo vlažni in negojeni travniki, ki jih kmetje kosijo bolj pozno, predvidoma v drugi polovici julija. K njegovemu ohranjanju v dolini Reke pomembno prispevajo predvsem ekstenzivno kmetijstvo, mozaični preplet obdelovalnih površin, vlažnih travnikov in površin v zaraščanju. Poleg kosca srečamo na tem območju še več varstveno pomembnih vrst ptic, med njimi čapljico, prepelico, čuka, črnočelega srakoperja, itn.

Del vplivnega območja se nahaja v varstvenem območju Snežnik-Pivka. Na tem območju, ki ga prekrivajo obsežni dinarski gozdovi bukve in jelke in spadajo med največje strnjene gozdne sestoje pri nas srečamo številne pomembne vrste. Med njimi izstopa sova kozača, poleg nje so tu še druge varstveno pomembne vrste: kotorna, koconogi čuk, velika uharica, skalni golob, divji petelin itn.

Vir
Božič et al.: Življenje med nebom in zemljo,
Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije 2006.