Regijski park Škocjanske jame, Slovenija je bil ustanovljen leta 1996 z namenom ohranjanja in raziskovanja izjemnih geomorfoloških, geoloških, hidroloških znamenitosti, redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, paleontoloških in arheoloških najdišč, etnoloških in arhitekturnih značilnosti in kulturne krajine ter zagotavljanja možnosti za ustrezen razvoj. Zaradi posebne naravne, kulturne, zgodovinske oziroma estetske vrednosti so v parku posamezni deli nepremične naravne in kulturne dediščine še posebej zavarovani z zakonom.
Športno turistično društvo Olimpik je v nedeljo, 8. avgusta 2010, v Mojstrani, organiziralo prireditev v sklopu Dneva Alpske konvencije. Njen namen je bila promocija kulturne in naravne dediščine Alp. Prireditve se je uspešno udeležila tudi ekipa JZ PŠJ.
Park Škocjanske jame v letu 2010 začenja z realizacijo tri leta in pol trajajočega projekta z naslovom: CLIMAPARKS - Klimatske spremembe in upravljanje zavarovanih območij. Vodilni partner projekta, vrednega dobre ti milijone evrov, bo Triglavski narodni park, poleg Parka Škocjanske jame pa bosta pri projektu sodelovala še dva parka iz Slovenije – Sečoveljske in Strunjanske soline ter pet parkov iz sosednje Italije.
V parku Škocjanske jame smo pričeli še s tretjim sklopom investicij v okviru operacije »Vlaganja v turistično infrastrukturo parka Škocjanske jame«, in sicer s prenovo objekta Matavun št. 8 v promocijsko – kongresni center.
22. maj smo skupaj z revijama Moj planet in Gea ter s slovensko nacionalno komisijo za Unesco obeležili tudi v Parku Škocjanske jame. Podeljene so bile nagrade najboljšim udeležencem natečaja revij, Park pa je predstavil ilustriran plakat prereza udornice Velika dolina z delom jam.
Biotska raznovrstnost je bogastvo vseh rastlinskih in živalskih vrst, ki živijo na tem planetu. Utrinek te raznolikosti lahko doživite ob ogledu teh fotografij iz parka Škocjanske jame.
Tudi 17.4.2010 na dan vsesplošne slovenske akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu se je v Parku Škocjanske jame in širši okolici veliko dogajalo. Naši sosedje krajani in prostovoljni naravovarstveniki iz Krajevnih skupnosti, različnih društev od ribičev, lovcev, do jamarjev in potapljačev, pa turističnih in športnih društev ali pa kar tako iz vasi, so naredili največ, kar se v enem dnevu za naravo da narediti - očistili so enormne količine smeti in ji povrnili nekdanjo lepoto.
